-
1 place
[pleis] 1. noun1) (a particular spot or area: a quiet place in the country; I spent my holiday in various different places.) kraj2) (an empty space: There's a place for your books on this shelf.) prostor3) (an area or building with a particular purpose: a market-place.) prostor4) (a seat (in a theatre, train, at a table etc): He went to his place and sat down.) sedež5) (a position in an order, series, queue etc: She got the first place in the competition; I lost my place in the queue.) mesto6) (a person's position or level of importance in society etc: You must keep your secretary in her place.) položaj7) (a point in the text of a book etc: The wind was blowing the pages of my book and I kept losing my place.) mesto8) (duty or right: It's not my place to tell him he's wrong.) dolžnost, pravica9) (a job or position in a team, organization etc: He's got a place in the team; He's hoping for a place on the staff.) služba10) (house; home: Come over to my place.) dom11) ((often abbreviated to Pl. when written) a word used in the names of certain roads, streets or squares.) trg12) (a number or one of a series of numbers following a decimal point: Make the answer correct to four decimal places.) decimalka2. verb1) (to put: He placed it on the table; He was placed in command of the army.) postaviti2) (to remember who a person is: I know I've seen her before, but I can't quite place her.) prepoznati•- go places
- in the first
- second place
- in place
- in place of
- out of place
- put oneself in someone else's place
- put someone in his place
- put in his place
- take place
- take the place of* * *I [pléis]nounprostor, kraj, mesto; economy kraj, sedež (podjetja itd.); dom, hiša, stanovanje, kraj bivanja, pokrajina; colloquially lokal; nautical kraj, pristanišče ( place of call pristanišče, kjer ladja pristane); sedež, mesto pri mizi; služba, službeno mesto, položaj, dolžnost; mathematics decimalno mesto; družbeni položaj, stan; figuratively vzrok, povod; sport tekmovalčevo mestoplace of amusement — zabaviščni prostor, zabaviščein this place — tukaj, na tem mestuin place — mestoma, tu pa tamto put s o. in his place — pokazati komu, kje mu je mestoto give place to — odstopiti mesto, umakniti se komuAmerican going places — uspeti, ogledati si znamenitosti nekega krajain place — na pravem mestu, primerenin the last place — nazadnje, končnoto keep s.o. in his place — zaustaviti koga, paziti, da ne postane preveč domačto know one's place — vedeti, kje je komu mestoout of place — na nepravem mestu, neprimeren, brez službeto take place — goditi se, vršiti sethere is no place like home — preljubo doma, kdor ga imaII [pléis]transitive verbpostaviti, položiti, namestiti; naložiti (denar); zaposliti, namestiti, dati službo, položaj; economy spraviti (blago) na trg, vložiti kapital, vnesti, knjižiti, skleniti (pogodbo itd.); prepoznati, spomniti se koga; sport plasiratiI cannot place him — ne vem, kam bi ga del; ne morem se spomniti, od kje ga poznamto place in order — urediti, postaviti na pravo mestoeconomy to place an order — naročitito place on record — zapisati, vknjižitisport to be placed — plasirati se, biti med prvimi tremi -
2 itinerancy
[itínərənsi]nounpotovanje iz kraja v kraj; službeno potovanje iz kraja v kraj -
3 itinerate
[itínəreit]intransitive verbpotovati iz kraja v kraj -
4 locomotion
[-'məuʃən]noun (the process of moving from place to place.) gibanje* * *[loukəmóušən]noungibanje, potovanje s kraja v kraj -
5 nomadize
[nɔmədaiz]intransitive verbseliti se iz kraja v kraj -
6 peripateticism
[peripətétisizəm]nounAristotelov nauk; potovanje s kraja v kraj -
7 spot
[spot] 1. noun1) (a small mark or stain (made by mud, paint etc): She was trying to remove a spot of grease from her skirt.) madež2) (a small, round mark of a different colour from its background: His tie was blue with white spots.) pika3) (a pimple or red mark on the skin caused by an illness etc: She had measles and was covered in spots.) mozolj4) (a place or small area, especially the exact place (where something happened etc): There was a large number of detectives gathered at the spot where the body had been found.) kraj5) (a small amount: Can I borrow a spot of sugar?) kanček2. verb1) (to catch sight of: She spotted him eventually at the very back of the crowd.) zapaziti2) (to recognize or pick out: No-one watching the play was able to spot the murderer.) prepoznati•- spotless- spotlessly
- spotlessness
- spotted
- spotty
- spottiness
- spot check
- spotlight 3. verb1) (to light with a spotlight: The stage was spotlit.) osvetliti z reflektorjem2) (to show up clearly or draw attention to: The incident spotlighted the difficulties with which we were faced.) usmeriti pozornost na•- on the spot
- spot on* * *I [spɔt]1.nounmesto, kraj; košček zemljišča; medicine pega, mozoljček; figuratively madež; figuratively sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica; colloquially majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize; plural commerce blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji; sport slang napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konjon the spot — na mestu, brez odlašanja, takoj; American slang v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcihwithout spot — brez napake, neoporečena spot of whisky — požirek, kaplja whiskyjaa delightful spot — čudovit košček (konček, kotiček) zemljetender spot figuratively občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljivthe people on the spot — ljudje iz določenega kraja, prebivalcito be on the spot — biti na mestu, biti dorasel položaju; sport biti v formican the leopard change his spot? — ali volk lahko spremeni svojo naravo?he has come out without a spot on his reputation — izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugleduto put s.o. on the spot American slang spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko;2.adjective economytakoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen ( broadcasting — radijska reklama)II [spɔt]transitive verbnapraviti pisano z lisami, s pikami; zamazati, figuratively omadeževati; očistiti (kaj) od madežev (često out); colloquially zapaziti, prepoznati, odkriti narodnost kake osebe; colloquially napovedati (zmagovalca konjske dirke); postaviti na določeno mesto, plasirati; zadeti (tarčo); military točno lokaliziratito spot a criminal — odkriti, izslediti hudodelcahe spotted him at once as an American — takoj ga je prepoznal kot Amerikanca; intransitive verb zamazati se, dobiti madeže -
8 stern
I [stə:n] adjective(harsh, severe or strict: The teacher looked rather stern; stern discipline.) strog- sternly- sternness II [stə:n] noun(the back part of a ship.) krma* * *I [stə:n]adjective ( sternly adverb)strog, oster, tog; krut, nepopustljiv, neizprosen, strikten; trden; mrk, neprijazen (pogled); neprijeten, odbijajoč (kraj)stern necessity — neizprosna potreba (sila, stiska)a stern penalty — stroga, ostra kazenstern times — trdi, hudi časiII [stə:n]1.nounnauticalkrma, zadnji del ladje; zadnji del (živali), zadnjica, rep (lisice)stern foremost — nazaj, ritensko; figuratively narobe, nespretnofrom stem to stern — po vsej ladji; figuratively od enega konca (kraja) do drugega;2.adjective nauticalkrmen, zadajšnjia stern sea — morje, ki prihaja od zadaj -
9 two
[tu:] 1. noun1) (the number or figure 2.) dva2) (the age of 2.) dve (leti)2. adjective1) (2 in number.) dva2) (aged 2.) dveleten•- two-- two-faced
- two-handed
- twosome
- two-way
- two-year-old 3. adjective((of a person, animal or thing) that is two years old.) dveleten- in two* * *[tu:]1.adjectivedva, dve; oba, obeone or two books — ena ali dve knjigi, nekaj knjighe is not two yet — on še ni dve leti star;2.noundvojka (številka 2); dvojica, dvoje, parthe two — oba(dva); obe(dve); obojeby twos, in twos — (po) dva in dva, v parihtwo and two — po dva, v parihin two — na dvoje, na polin twos — v zelo kratkem času, v hiputo cut s.th. in two — prerezati kaj na dvojeto go two and two — iti po dva in dva, v parihto put two and two together — zbližati dejstva in potegniti zaključek, zaključiti; napraviti pravi, logični zaključek po presoji dejstevtwo can play at that game figuratively to znam tudi jaz ali kdo drug; bomo videli, kdo bo potegnil boljši konec (kraj); palica ima dva kraja -
10 where
[wʌ/ə]1.adverb conjunction pronounkje, kam, kod; na katerem kraju; v katerem pogledu; na kakšen način; (tam) kjer, (tam) kamorwhere from? — odkod?where to? — kam?near where — blizu (kraja), kjerwhere did you get the information? — kje ste dobili te informacije?where do I come into it? — kako pridem jaz v to (stvar, zadevo)?go where you please! — pojdi, kamor hočeš!that is where you are mistaken — tu se pa motite;2.nounkraj, mesto, prizorišče (nekega dogajanja)
См. также в других словарях:
kràj — krája m (ȁ á) 1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kraj — krȃj m <G krȁja, N mn kràjevi> DEFINICIJA 1. posljednja točka, crta ili čas kad što završava i preko čega se ne nastavlja [kraj dana]; konac, svršetak 2. dio zemljišta, naselja i sl. [u gornjem kraj u; donji kraj] 3. područje Zemlje [sušni… … Hrvatski jezični portal
nomád — a m (ȃ) nav. mn. 1. pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj: nomadi so odgnali svoje črede proti jugu; selitve nomadov / pastirski nomadi // kdor se seli iz kraja v kraj: beduini, cigani so nomadi; nomadi in poljedelci 2. publ., navadno s … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pót — 1 a m, mn. póti m in póta s, rod. mn. pótov; dv. póta m in póti s (ọ; pọ̑ta) 1. star. pot ž: a) popravljati pote; obležati ob potu; stopati po potu; s potom so bili zadovoljni; stranski pot; s peskom posut pot / javni poti; planinski poti /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oddaljíti se — ím se tudi oddáljiti se im se dov., oddáljil se (ȋ í; ā ȃ) 1. premikajoč se povečati razdaljo med seboj in določeno osebo, stvarjo: ladja se je na svoji poti na nekaterih mestih precej oddaljila od obale; oddaljiti se za nekaj korakov; nekoliko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pólnomád — a [u̯n] m (ọ̑ ȃ) pripadnik ljudstva, ki se del leta seli iz kraja v kraj: na robovih puščave živijo še nomadi in polnomadi // kdor se del leta seli iz kraja v kraj sploh: pastirji, ki poleti pasejo v gorah, pozimi pa odidejo s čredami v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potováti — újem nedov. (á ȗ) 1. premikati se iz kraja v kraj, zlasti s prevoznim sredstvom: potovati po železnici, z avtomobilom, letalom; potovati v skupini; potovati peš; pren. njegove misli potujejo od spomina do spomina // ekspr. premikati se kam sploh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skrôz — (∅) pril. dokraja, potpuno, posve, sasvim, s kraja na kraj, od početka do kraja, s jednog kraja na drugi, s jedne strane na drugu, u potpunosti [probiti ∼; shvatiti ∼; poludjeti ∼; ∼ naskroz (pojačano)] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
skroz — skrȏz (Ø) pril. DEFINICIJA dokraja, potpuno, posve, sasvim, s kraja na kraj, od početka do kraja, s jednog kraja na drugi, s jedne strane na drugu, u potpunosti [probiti skroz; shvatiti skroz; poludjeti skroz; skroz naskroz (pojačano)]… … Hrvatski jezični portal
márati — am nedov. (ȃ) navadno z nikalnico 1. izraža voljo, željo osebka a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje; hoteti: ne bi maral biti gospodar v tej hiši; danes ne mara jesti; nasledniki jih niso marali posnemati / ni maral veliko govoriti o tem / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
letéti — ím nedov., lêtel (ẹ í) 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
